-
1 old
[əuld]1) (advanced in age: an old man; He is too old to live alone.) star2) (having a certain age: He is thirty years old.) star3) (having existed for a long time: an old building; Those trees are very old.) star4) (no longer useful: She threw away the old shoes.) star5) (belonging to times long ago: old civilizations like that of Greece.) star•- old age- old boy/girl
- old-fashioned
- old hand
- old maid
- the old* * *I [óuld]adjectivestar, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen; slang sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)young aud old — staro in mlado, vsiBritish English slang old bean ( —ali egg, fellow, fruit, thing, top) — "stari"old bird — star lisjak, premetenecold man — "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)old man of the sea — vsiljivec, podrepnežcolloquially my old man — moj stari, moj možold woman — "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergačold salt, old whale — star, izkušen mornarof old standing — že dolgo v navadi, že zdavnaj uvedenslang any old thing — karkoliBritish English Old Lady of Threadneedle Street — angleška narodna bankaAmerican Old Glory — ameriška zastavaAmerican Old Man River — vzdevek za reko MississippiII [óuld]noundavninaof old — v davnem času, iz davnine, davnofrom old — iz davnine, od nekdaj -
2 stager
[stéidžə]nounold stager — izkušen človek (delavec), star praktik; obsolete gledališki igralec, -lka; obsolete poštna kočijahe is an old stager — on je izkušen človek, on se na vse razume -
3 world
[wə:ld]1) (the planet Earth: every country of the world.) svet2) (the people who live on the planet Earth: The whole world is waiting for a cure for cancer.) svet3) (any planet etc: people from other worlds.) svet4) (a state of existence: Many people believe that after death the soul enters the next world; Do concentrate! You seem to be living in another world.) svet5) (an area of life or activity: the insect world; the world of the international businessman.) svet6) (a great deal: The holiday did him a/the world of good.) obilo7) (the lives and ways of ordinary people: He's been a monk for so long that he knows nothing of the (outside) world.) svet•- worldly- worldliness
- worldwide
- World Wide Web
- the best of both worlds
- for all the world
- out of this world
- what in the world? - what in the world* * *[wɜ:ld]nounsvet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvofor all the world — za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natankofor all the world like — natanko, kotnot for worlds, not for anything in the world — za nič na svetu neout of this world colloquially fantastičen, osupljiv, izredento the world slang popolnomatired to the world slang na smrt utrujenon top of the world — na vrhuncu sreče, v sedmih nebesihcitizen of the world — svetovljanski človek, kozmopolitthe lower world — podzemlje; pekelthe New World — Novi svet, Amerikathe wise old world — dobri stari običaji, dobre stare izkušnjePrince of this world figuratively vragall the world and his wife were there — vse, kar leze in gre, je bilo tamto begin the world — (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetkuwho in the world is that man? — kdo vendar je oni človek?to carry the world before one — imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenjuto come into the world — priti na svet, roditi sewhat in the world am I to do? — kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?to forsake the world — odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenjeas the world goes — v našem, sedanjem časuI would give the world to learn it — vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedelhow goes the world with you? — kako je kaj z vami?to have the world before one figuratively imeti življenje pred sebojto let the world slide figuratively pustiti vse teči (potekati, iti), kot prideto live out of the world — živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotaritito make a noise in the world figuratively postati slavenwhat will the world say? — kaj bodo rekli ljudje? -
4 cheese
[ i:z]((any type of) a food prepared from the curd of milk and usually pressed into a mass or shape: Cheese is full of protein.) sir- cheesed off* * *I [čí:z]nounsirslang prava reč; American slang butec; American slang big cheese — važna osebagreen cheese — mlad, nezrel sirfamiliarly it's the cheese — to je najboljše, to je pravoan old rat won't eat cheese — izkušen človek ne zaupa prilizovalcu, ne gre na limaniceslang he is quite a cheese! — ta je pravi!hard cheese! — kakšne nevšečnosti!II [čí:z]transitive verbslang odnehati -
5 practician
[praektišən]nounizvrševalec, praktik, izkušen človek; poklicen zdravnik -
6 soldier
['səul‹ə](a member (usually male) of an army, often one who is not an officer: The boy wants to be a soldier when he grows up.) vojak* * *I [sóuldžə]nounvojak, borec; figuratively odličen vojaški poveljnik; nautical slang mornar, ki se izogiblje delu, zmuznè, zabušant; slang posušen slaniksoldier of fortune — vojak najemnik; pustolovec, ki služi vsakomur, ki mu plačasoldier's heart medicine nervozno srce, srčna nevrozasoldier's medal American military medalja za hrabrostcommon soldier, private soldier — navaden vojak, prostak, borecold soldier figuratively oseba ali stvar, ki je svoje odslužila; izkušen človekto play the old soldier, to come the old soldier over s.o. slang hoteti (skušati) komu kaj natvestiII [sóuldžə]intransitive verbslužiti vojaščino, biti vojak; nautical slang izogibati se dolžnostim, biti zmuznè, zabušant -
7 trader
noun (a person who trades.) trgovec* * *[tréidə]nountrgovec; v trgovskih poslih izkušen človek; nautical trgovska ladja (katere kapitan je trgoval s sužnji) -
8 barnacle
(a kind of small shellfish that sticks to rocks and the bottoms of ships.) rakec vitičnjak; lopar* * *[bá:nəkl]nounzoology lopar; arktična gos; klešče (kot mučilno orodje); slang plural ščipalnik, nanosnik; figuratively človek, ki noče oditi; colloquially star izkušen mornar -
9 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati!
См. также в других словарях:
izkúšenec — tudi skúšenec nca m (ȗ) 1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomilováti — újem nedov. (á ȗ) čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost a) ob nesreči, trpljenju koga: pomilovati otroke, ki jim je umrla mati; pomilovati vdovo / ubožec, so ga pomilovali b) ob neprimernem, nespametnem ravnanju koga: pomilovati mlade… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stàr — stára o stil. ó prid., staréjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á) 1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star // ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
modróst — i ž (ọ̑) 1. lastnost modrega človeka: občudoval je modrost svoje žene; spoštovali so ga zaradi njegove modrosti; ekspr. človek velike modrosti / podvomili so o modrosti njegove odločitve primernosti, ustreznosti 2. kar vsebuje, izraža prodorno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móž — á m, mn. možjé (ọ̑) 1. poročen moški v odnosu do svoje žene: to je moj mož; želi si dobrega moža; dober, hud, nezvest, rajni mož / zakonski mož / čas je, da začneš iskati moža / vzela ga je za moža poročila se je z njim 2. dorasel človek moškega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvéden — a o prid. (ẹ̑) 1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada: izveden geometer; izveden v državniških zadevah; on je temeljito izveden v ruski književnosti / zaslišati izvedeno pričo pričo s strokovnim znanjem 2. star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lôvec — vca m (ó) 1. kdor se ukvarja z lovom: lovci gredo na lov; lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka; izkušen, strasten lovec; lovec s puško in psom; lovci in ribiči / divji lovec ki se ukvarja z divjim lovom; poklicni lovec; šalj. nedeljski lovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máček — 1 čka m (á) 1. mačji samec: maček leži na peči; naš maček rad lovi miši; maček mijavka, praska, prede; črn maček; urno kakor maček je splezal na drevo; pren., ekspr. pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
od — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položaja a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preizkúšati — am tudi preskúšati am nedov. (ú) 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa // delati kaj, da se ugotovi stopnja a) določene duševne, telesne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekalíti — ím dov., prekálil (ȋ í) s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla: več ton jekla so prekalili prekalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: borci so se v številnih bojih prekalili;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika